Vemo, v zadnjem času se veliko govori o branju, dobrih knjigah in pomenu bralne kulture. Pa vendar tudi mi nismo mogli mimo te teme. Ne zato, ker bi želeli ponavljati že povedano, ampak ker verjamemo, da je (skupno) branje veliko več kot le branje zgodbe. Je čas, ki ga namenimo drug drugemu. 

September s seboj prinese nove urnike, dejavnosti, obveznosti in ponovno lovljenje vsakodnevnega ritma. Prav sredi vsega tega pa nas Nacionalni mesec skupnega branja spomni, kako pomembni so lahko tisti preprosti trenutki, ko se za nekaj časa ustavimo, vzamemo v roke knjigo in beremo. Sami ali še lepše, skupaj. 

Letošnji Nacionalni mesec skupnega branja (Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB 2026 (uradna stran)) poteka od 8. septembra do 11. oktobra 2026, njegova osrednja tema pa je Branje je veselje. In prav to bi si želeli v vsakem domu: da otroci knjige ne doživljajo predvsem kot obveznost, domače branje ali nekaj, kar je treba opraviti, ampak kot nekaj prijetnega. 

Ko knjiga postane naš skupni čas

Branje z otrokom ni pomembno samo zato, ker z njim razvijamo besedni zaklad, govor, razumevanje in kasneje bralno pismenost. Skupno branje je lahko eden najlepših delov družinskega dneva.

Še posebej lepo se umesti v večerno rutino. Ko se dan počasi umirja, igrače ostanejo na svojih mestih, luči postanejo nekoliko bolj nežne in se skupaj stisnemo h knjigi, otrok ne dobi samo zgodbe. Dobi naš čas in našo pozornost. In za to ne potrebujemo ene ure. Včasih je dovolj deset minut.

Prav vsakodnevno desetminutno branje spodbuja tudi Nacionalni mesec skupnega branja. Odrasli pa imamo pri tem pomembno vlogo, saj smo lahko s knjigo v roki otrokom zgled in vodnik na poti do tega, da nekoč postanejo samostojni bralci, ki berejo zato, ker si to želijo.

»Ampak moj otrok že zna brati sam.«

Odlično. To pa še ne pomeni, da se mora skupno branje končati.

Ko otroci začnejo samostojno brati, se odrasli pogosto nekoliko umaknemo. Toda tudi starejšemu otroku lahko še vedno kdaj beremo na glas, predvsem pa lahko ostanemo sogovorniki ob knjigi.

Namesto preverjanja, ali je otrok razumel prebrano, se z njim pogovarjajmo. Vprašajmo ga:

• Kaj misliš, da se bo zgodilo naprej?
• Zakaj misliš, da je junak naredil prav to?
• Kaj bi naredil ti?
• Kateri del ti je bil najbolj všeč?
• Te je kaj presenetilo?
• Je bil kakšen lik podoben komu, ki ga poznaš?
• Bi ti zgodbo končal drugače?

Na ta način otroka skozi knjigo ne vodimo z iskanjem »pravilnih odgovorov«, ampak ga vabimo k razmišljanju, povezovanju in oblikovanju lastnega mnenja. Knjiga tako ne ostane samo nekaj, kar je otrok prebral ampak postane izhodišče za pogovor med nami.

Naredimo branje čim bolj enostavno

Če želimo, da otroci posegajo po knjigah, jim lahko pri tem pomaga tudi okolje.

Knjige, skrite visoko na polici ali zložene med kup drugih stvari, težje vabijo k branju. Veliko bolj privlačen je majhen, otroku dostopen bralni kotiček.

Za bralni kotiček ne potrebujete posebne sobe, velike knjižne omare ali drage opreme. Dovolj je udobna blazina, odeja, majhna polica ali košara z nekaj izbranimi knjigami. Knjige lahko občasno zamenjate glede na letni čas, otrokova trenutna zanimanja ali teme, ki ga prav takrat navdušujejo.

Otroku pustite tudi možnost izbire. Ni nujno, da vedno poseže po knjigi, ki bi jo zanj izbrali mi. Strip, slikanica, enciklopedija o dinozavrih, knjiga o vesolju ali zgodba, ki jo želi prebrati že petič, so še vedno branje! Ko lahko sledi svojim zanimanjem, bo po knjigi veliko raje posegel tudi sam. 

Če vam prostor dopušča, lahko po domu uredite celo več majhnih »bralnih postaj«. Košarica z nekaj knjigami je lahko v dnevni sobi, kuhinji, na terasi ali balkonu, pa tudi v kopalnici, kjer otrok med čakanjem, da se uredite, mimogrede vzame v roke knjigo.

Pomembno ni, koliko knjig ima otrok, ampak da so mu dostopne tam, kjer preživlja čas. Včasih je košarica s petimi knjigami na pravem mestu veliko bolj vabljiva kot polna knjižna omara v otroški sobi.

In kaj so Zlate hruške?

Ko stojimo pred polnimi knjižnimi policami, pa se hitro pojavi vprašanje: Katero knjigo sploh izbrati? Pri tem so nam lahko v pomoč Zlate hruške.

Zlata hruška je znak kakovosti, ki ga Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, podeljuje kakovostnim knjigam za otroke in mladino. Strokovni odbor vsako leto pregleda produkcijo mladinskih knjig in med njimi izbere tiste, ki po vsebini in izvedbi izstopajo. 

Znak Zlata hruška je zato lahko staršem, vzgojiteljem, učiteljem in vsem, ki izbiramo knjige za otroke, dobro vodilo med množico knjižnih naslovov. Ne pove nam, katera knjiga bo našemu otroku zagotovo najljubša, nam pa pomaga prepoznati kakovostne knjige, ki jih je vredno vzeti v roke.

Zlate hruške najdemo med zelo različnimi knjigami, namenjenimi različnim starostim in interesom otrok. Zato lahko pri naslednjem obisku knjižnice ali knjigarne skupaj z otrokom pogledate tudi, katere knjige nosijo ta znak, nato pa izbiro še vedno prepustite njemu.

Ena Zlata hruška raste tudi čisto blizu nas

In letos imamo v Postojni prav poseben razlog za veselje.

Med prejemnicami znaka Zlata hruška je namreč tudi knjiga Jame. Njeni avtorji so Ana Čič, dr. Tine Kaluža in Tina Poljšak, izšla pa je pri založbi Miš v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna.

To je čudovita priložnost, da otrokom pokažemo, da zanimive zgodbe in znanje niso vedno nekje daleč stran. Včasih se začnejo prav tam, kjer živimo.

Za konec: ne štejte strani, štejte skupne trenutke

“Pravljice ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje.” – F. Schiller

Pri branju z otroki ni najpomembnejše, koliko knjig bomo prebrali v enem mesecu. Ni pomembno niti, ali bomo vsak večer prišli do konca zgodbe. Pomembneje je, da knjiga dobi svoje mesto v družinskem vsakdanu.

Včasih bomo prebrali deset strani. Drugič samo dve. Včasih bo otrok ves čas poslušal, drugič bo ob eni ilustraciji zastavil petnajst vprašanj in bomo na njej ostali deset minut.

Tudi to je branje!

Zato naj bo letošnji Nacionalni mesec skupnega branja predvsem povabilo, da si ustvarimo čim več takšnih trenutkov.

 In če vam kdaj zmanjka idej, kaj bi brali, ali pa preprosto potrebujete prijeten kotiček, kjer se lahko za nekaj časa ustavite ob knjigi, so odprta tudi vrata Brloga. Pri nas vas čaka naša mini zbirka knjig, ki jo lahko skupaj z otroki raziskujete, prelistate in morda odkrijete svojo naslednjo najljubšo zgodbo.