Začetek novega šolskega leta je čas, ko se družine ponovno vračamo k starim rutinam, hkrati pa postavljamo tudi nove. Vstop v vrtec ali šolo prinese drugačen dnevni ritem, več jutranjih priprav in nove naloge, pri katerih lahko otroci postopoma postajajo samostojnejši.

V septembru bomo zato na Brlogovem blogu naslovili nekaj vsakodnevnih izzivov, s katerimi se srečujejo družine. Prvi je povezan z oblačenjem in pospravljanjem oblačil.

Naj bo okolje otroku v pomoč

Otroci težko samostojno pospravijo oblačila, če ne vedo, kam sodijo. Prav tako si težje izberejo oblačila, če so predali nepregledni, police previsoke ali pa je v omari preveč stvari.

Pomagamo jim lahko tako, da prostor uredimo pregledno in ga vizualno označimo. Na predale, police ali vrata omare lahko nalepimo preproste kartice s slikami oblačil. Otrok tako hitro vidi, kje so nogavice, majice, hlače ali pižame in kam jih mora po uporabi oziroma zlaganju pospraviti.

Kartice lahko nalepimo:

• na sprednji del predalov,
• na notranjo ali zunanjo stran vrat omare,
• ob posamezne police,
• na škatle ali košare, v katerih so shranjena oblačila.

Takšna ureditev otroku ne pomaga le pri pospravljanju. Olajša mu tudi pripravo oblačil za naslednji dan in jutranje oblačenje.

Manj oblačil pomeni več preglednosti

Pomembno je, da v posameznem predalu ali na polici ni preveč oblačil. Če so majice ali hlače zložene v visoke kupe, otrok težko vzame spodnji kos, ne da bi podrl vsega nad njim.

Zato naj bodo kupčki nizki, oblačila pa razporejena tako, da jih otrok čim lažje vidi in doseže. Pomaga tudi, če oblačila, ki trenutno niso primerna za letni čas ali jih otrok redko uporablja, pospravimo drugam.

Cilj ni popolnoma urejena omara, temveč okolje, v katerem lahko otrok postopoma prevzema vedno več odgovornosti.

Otrok naj sodeluje pri zlaganju in pospravljanju

Pospravljanje oblačil lahko vključimo v družinsko rutino. Otrok lahko po pranju odnese svoja oblačila iz pralnice ali prostora, kjer jih zlagamo, do svoje omare. Pomaga lahko pri razvrščanju perila, iskanju parov nogavic in zlaganju preprostejših kosov.

Ni treba, da so oblačila zložena popolno. Pomembneje je, da otrok sodeluje, spoznava sistem in ve, kam posamezen kos sodi.

Ko sodeluje pri urejanju svojih oblačil, tudi lažje ve, kje bo naslednjič našel svojo najljubšo majico.

Oblačila lahko pripravimo že zvečer

Nekateri otroci se zjutraj težje zbudijo, drugi za izbiro oblačil potrebujejo veliko časa, tretji pa so zelo izbirčni. Takrat lahko oblačila skupaj pripravimo že prejšnji večer.

Otrok izbere majico, hlače, nogavice in druga oblačila ter jih odloži na dogovorjeno mesto. Zjutraj ga tako čaka manj odločitev, priprava pa je mirnejša in hitrejša.

Namesto odprtega vprašanja ponudimo dve možnosti

Vprašanje »Kaj boš danes oblekel?« je lahko za otroka preširoko. Še posebej takrat, ko je utrujen, zaspan ali se mu mudi.

Namesto tega mu ponudimo dve primerni možnosti:

»Boš oblekel zeleno ali sivo majico?«

»Želiš kavbojke ali trenirko?«

Otrok tako še vedno sodeluje pri odločitvi in ima občutek izbire, vendar ga preveč možnosti ne obremeni.

Včasih je treba izbrati svoje bitke

Jutra in večeri so pogosto trenutki, ko so otroci najbolj utrujeni. Če petletnik zjutraj v vrtcu ne želi sam obuti copat, to še ne pomeni, da je trmast ali da se jih ne zna obuti.

Morda je zaspan. Morda potrebuje našo bližino, dotik ali spodbudo. Morda mu je težko, ker se mora posloviti od starša in začeti nov dan.

Nič ni narobe, če mu kdaj pomagamo.

Samostojnost ne pomeni, da mora otrok vse vedno narediti sam. Pomeni tudi, da postopoma pridobiva spretnosti in odgovornost, ob tem pa ve, da mu bomo pomagali, kadar pomoč potrebuje.

Včasih bomo otroka spodbudili, naj se obleče sam. Drugič mu bomo pomagali natakniti nogavice ali obuti copate. Pomembno je, da presodimo, kaj v tistem trenutku potrebuje.

Pripravljene kartice za tisk

Da bo urejanje otroške omare lažje, smo v Brlogu pripravili kartice z ilustracijami različnih oblačil.

PDF lahko preprosto natisnete, kartice izrežete in jih nalepite na predale, police, škatle ali vrata omare. Tako bo otrok lažje vedel, kje posamezna oblačila najde in kam jih po uporabi pospravi.

Majhna sprememba v prostoru lahko naredi veliko razliko pri otrokovi samostojnosti in mirnejšem družinskem vsakdanu.