Ko otrok ne zna povedati, lahko nariše, zapleše ali zaigra
»Kako je bilo danes?«
»V redu.«
»Se je kaj zgodilo?«
»Ne.«
»Vidim, da si slabe volje. Kaj je narobe?«
»Nič.«
Verjetno precej znan pogovor marsikateremu staršu.
Odrasli imamo radi besede. Ko opazimo, da se z otrokom nekaj dogaja, bi se radi pogovorili. Radi bi vedeli, kaj se je zgodilo, kako se počuti in zakaj. Predvsem pa bi mu radi pomagali. Toda otroci in mladostniki vsega, kar doživljajo, ne znajo vedno povedati. Včasih ne najdejo pravih besed. Včasih še sami ne razumejo povsem, kaj čutijo. Včasih pa se jim preprosto ne da govoriti.
In takrat besede niso edina možnost.
Čustva nimajo samo enega jezika
Otrok lahko nekaj pove tudi z barvo. Z gibom. Z glasbo. Z zgodbo, ki jo napiše. S figurami, ki jih postavi na oder. Z močnimi potezami čopiča čez papir ali s plesom po dnevni sobi.
To ne pomeni, da moramo za vsako otrokovo risbo iskati skrito sporočilo. Pomeni pa, da obstajajo tudi drugi načini izražanja.
Prav možnost neverbalnega izražanja je eden od razlogov, zaradi katerih so ustvarjalni pristopi zanimivi tudi na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Sistematični pregled Bosgraaf in sodelavcev je zajel 37 raziskav umetnostne terapije pri otrocih in mladostnikih s psihosocialnimi težavami. Avtorji so ugotovili, da se pri delu uporabljajo zelo različni materiali, tehnike in stopnje usmerjanja ter da se pristopi prilagajajo potrebam otroka oziroma mladostnika. Raziskave so poročale o pozitivnih učinkih na različne psihosocialne izide, avtorji pa hkrati opozarjajo, da moramo še bolje razumeti, kateri posamezni elementi takšnega dela so najpomembnejši. (PubMed)
Morda je za starše najpomembnejše precej preprosto sporočilo:
Ko otrok ne govori, to še ne pomeni, da ničesar ne sporoča.
»Nariši, kako se počutiš.«
Sliši se preprosto. Toda niti tega vprašanja ni treba vedno postaviti. Včasih lahko otroku samo ponudimo papir, barve, glino ali glasbo in mu dovolimo, da ustvarja.
Brez:
»Kaj pa to pomeni?«
»Zakaj si narisal črno?«
»Kdo pa je ta oseba?«
»Zakaj je tako žalostna?«
»Povej mi, kaj si hotel s tem povedati.«
Otroška risba ni test, ki ga moramo odrasli razvozlati. Veliko pomembneje je, da ustvarjanje ostane varen prostor, v katerem ni pravilnih in napačnih odgovorov. Če nam otrok želi nekaj povedati o svojem izdelku, poslušamo. Če ne želi, lahko njegova risba ostane samo njegova risba.
Namesto razlage lahko poskusimo z:
»Vidim, da si uporabil res veliko barve.«
»Tukaj si naredil zelo močne črte.«
»Bi mi rad kaj povedal o tem?«
In če je odgovor »ne«, je lahko tudi to dovolj.
Ustvarjalnost in duševno zdravje mladih
V zadnjih letih imamo vedno več raziskav o povezavi med umetniškimi in ustvarjalnimi dejavnostmi ter duševnim zdravjem mladih.
Sistematični pregled iz leta 2025 je pregledal 28 raziskav o rednem vključevanju mladostnikov med 10. in 19. letom v umetniške in ustvarjalne dejavnosti. Večina vključenih raziskav je pokazala pozitivno povezavo med ustvarjalnim udejstvovanjem ter duševnim zdravjem in dobrim počutjem mladostnikov. Avtorji ocenjujejo, da dokazi zmerno podpirajo tudi vzročno povezavo, vendar opozarjajo, da potrebujemo več kakovostnih eksperimentalnih raziskav. (PubMed)
Tudi raziskave umetnostne terapije kažejo zanimive rezultate.
Sistematični pregled iz leta 2025, ki je obravnaval otroke in mladostnike z akutnimi ali resnejšimi težavami v duševnem zdravju, je med drugim poročal o izboljšanjih na področjih uravnavanja čustev, samozavedanja, prenašanja stiske, samozavesti, komunikacije in samoizražanja. Avtorji so v pregled vključili 23 izvirnih raziskav in 67 študij primerov. (PubMed)
To seveda ne pomeni, da bomo z barvicami rešili vsako otrokovo stisko.
In prav tukaj je pomembna razlika.
Ustvarjalna delavnica ni terapija
Risanje doma, glasbena delavnica, ples, kreativno pisanje in druge ustvarjalne dejavnosti lahko otroku ponudijo prostor za izražanje, sprostitev, raziskovanje in povezovanje.
To pa ni enako umetnostni terapiji.
Umetnostna terapija je strokovno vodena oblika obravnave z določenimi terapevtskimi cilji. Raziskave, ki proučujejo njene učinke, zato ne moremo preprosto prenesti na vsako ustvarjalno dejavnost.
Tudi raziskovalci opozarjajo, da dokazi niso na vseh področjih enako močni. Sistematični pregled iz leta 2022 je na primer našel nekaj dokazov o koristih umetnostne terapije pri otrocih, ki so doživeli travmo, vendar so bile številne raziskave majhne, kakovost dokazov pa omejena. (PubMed)
Zato pri Brlogovi ustvarjalnici ne govorimo o zdravljenju.
Govorimo o preventivi.
O ustvarjanju prostorov in izkušenj, ki lahko podpirajo čustveno pismenost, izražanje, povezovanje z drugimi in skrb za dobro počutje.
Kaj pa mladostniki?
Pri majhnem otroku se nam zdi povsem običajno, da mu ponudimo barvice. Pri trinajstletniku ali sedemnajstletniku pa na ustvarjalnost včasih kar pozabimo.
Pa ravno v obdobju, ko postajajo notranja doživljanja kompleksnejša, ko se pojavljajo vprašanja identitete, odnosov, pripadnosti, pričakovanj in prihodnosti, ni nujno, da je pogovor vedno najlažja pot.
Nekdo bo risal.
Drugi bo tri ure sestavljal svoj playlist.
Tretji bo pisal.
Nekdo bo fotografiral.
Nekdo bo igral inštrument.
Nekdo bo plesal.
In nekdo bo potreboval samo prostor, kjer lahko nekaj ustvari, ne da bi ga kdo ocenjeval.
Tudi novejše raziskave so na tem področju spodbudne. Meta-analiza iz leta 2025 je združila 12 kontroliranih raziskav umetnostne terapije oziroma umetniških intervencij pri otrocih in mladostnikih ter ugotovila zmanjšanje simptomov depresije v primerjavi s kontrolnimi skupinami. Avtorji pa ponovno poudarjajo pomembno omejitev: vključene raziskave so se med seboj precej razlikovale, nekatere so imele majhne vzorce in metodološke pomanjkljivosti. (PubMed)
Znanost nam torej ne govori, da je umetnost čarobna rešitev.
Govori pa nam, da jo je vredno jemati resno.
Kaj lahko naredimo doma?
Pravzaprav zelo malo.
In mogoče je ravno to najtežje.
Otroku ponudimo prostor, čas in material. Potem pa se nekoliko umaknemo.
Ni treba pripraviti popolne ustvarjalne dejavnosti s Pinteresta. Na mizo lahko položimo velik papir in barve. Predvajamo glasbo in se skupaj premikamo. Iz revij izrežemo slike in naredimo kolaž. Izberemo pesem, ki najbolje opiše današnji dan. Vsak napiše tri stavke, ki jih lahko nato prebere ali pa tudi ne.
Pri starejšem otroku lahko vprašamo:
»Katera pesem bi bila danes soundtrack tvojega dne?«
Morda bomo iz tega izvedeli več kot iz petega vprašanja:
»Kako je bilo v šoli?«
Predvsem pa nam ni treba vsake ustvarjalne dejavnosti spremeniti v pogovor o čustvih.
Včasih lahko skupaj samo ustvarjamo.
Ko otrok nekaj pokaže, najprej poglejmo
Če otrok prinese risbo, odrasli pogosto avtomatično rečemo:
»Kako lepo!«
Dobronamerno, seveda.
Kaj pa, če bi kdaj namesto tega rekli:
»Vidim, da si se s tem res dolgo ukvarjal.«
Ali:
»Povej mi kaj o tem.«
Tako se zanimanje počasi premakne od vprašanja, ali je nekaj lepo, k temu, kako je otrok nekaj ustvarjal in kaj mu pomeni. In prav ta premik želimo narediti tudi v Brlogovi ustvarjalnici.
Brlogova ustvarjalnica: prostor tudi za tisto, česar ne znamo povedati
V okviru Brlogove ustvarjalnice – krepitev duševnega zdravja skozi umetniške procese bomo del srečanj namenili prav otrokom in mladostnikom.
Otroci med 7. in 12. letom bodo raziskovali likovno ustvarjanje, gib in plesno izražanje. Pri skupini med 10. in 15. letom bomo likovno ustvarjanje povezovali z glasbenim izražanjem, starejši mladostniki in mladi pa bodo ustvarjalnost raziskovali tudi skozi kreativno pisanje.
Ne zato, da bi iz njih naredili umetnike. In ne zato, da bi iz vsake risbe ugotavljali, kaj se dogaja v njihovi glavi. Želimo jim ponuditi nekaj precej bolj preprostega.
Prostor, kjer smejo ustvarjati. Prostor, kjer ni treba biti najboljši. Prostor, kjer ni vedno treba najti pravih besed.
Upravljavec spletne strani je odgovoren za obdelavo osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo (GDPR).
Komentarji
Ko obiskovalci pustijo komentar na spletni strani, zbiramo podatke, prikazane v obrazcu za komentar, ter tudi IP naslov obiskovalca in niz uporabniškega agenta brskalnika za pomoč pri zaznavanju neželene pošte.
Anonimiziran niz (hash), ustvarjen iz vašega e-poštnega naslova, se lahko posreduje storitvi Gravatar, da preverimo, ali jo uporabljate. Po potrditvi komentarja je vaša profilna slika javno vidna v kontekstu komentarja.
Mediji
Če nalagate slike na spletno stran, se izogibajte nalaganju slik, ki vsebujejo podatke o lokaciji (EXIF GPS). Obiskovalci lahko te podatke prenesejo in izluščijo iz slik.
Piškotki (Cookies)
Kaj so piškotki
Piškotki so majhne datoteke, ki se shranijo na vašo napravo ob obisku spletne strani.
Katere piškotke uporabljamo
Nujni piškotki
Omogočajo osnovno delovanje strani (prijava, varnost, navigacija)
Funkcionalni piškotki
Zapomnijo si vaše nastavitve (npr. jezik, obrazci)
Analitični piškotki (s soglasjem)
Pomagajo razumeti uporabo strani (npr. obisk, vedenje uporabnikov)
Marketinški piškotki (s soglasjem)
Uporabljajo se za prikaz relevantnih oglasov
Upravljanje piškotkov
Ob prvem obisku spletne strani vam prikažemo pasico za soglasje, kjer lahko:
sprejmete vse piškotke
zavrnete nenujne piškotke
izberete posamezne kategorije
Svoje nastavitve lahko kadarkoli spremenite.
Konkretni primeri
Če pustite komentar, lahko shranimo vaše ime, e-pošto in spletno stran v piškotke (1 leto)
Ob obisku prijavne strani se nastavi začasni piškotek
Prijavni piškotki trajajo 2 dni (ali 2 tedna z “Zapomni si me”)
Piškotki nastavitev zaslona trajajo 1 leto
Vdelana vsebina iz drugih spletnih strani
Članki lahko vsebujejo vdelano vsebino (videi, slike, članki ipd.).
Te zunanje strani se obnašajo, kot da ste jih obiskali neposredno, kar pomeni:
lahko zbirajo podatke o vas
uporabljajo piškotke
sledijo vašemu vedenju
S kom delimo vaše podatke
Vaših osebnih podatkov ne prodajamo.
V določenih primerih se podatki lahko delijo z:
ponudniki gostovanja
sistemi za zaščito pred spamom
analitičnimi orodji (če podate soglasje)
Če zahtevate ponastavitev gesla, se vaš IP naslov vključi v e-pošto za ponastavitev.
Kako dolgo hranimo vaše podatke
Komentarji in njihovi metapodatki se hranijo neomejeno
Podatki uporabniških računov se hranijo do izbrisa računa
Vaše pravice
V skladu z GDPR imate pravico do:
dostopa do svojih podatkov
popravka podatkov
izbrisa (“pravica do pozabe”)
omejitve obdelave
prenosljivosti podatkov
ugovora obdelavi
Za uveljavljanje pravic nas kontaktirajte.
Kam se pošiljajo vaši podatki
Komentarji obiskovalcev se lahko preverjajo preko avtomatiziranih sistemov za zaznavanje neželene pošte.
Pravna podlaga za obdelavo
Vaše podatke obdelujemo na podlagi:
vašega soglasja (piškotki, marketing)
zakonitega interesa (varnost, delovanje strani)
izpolnjevanja pogodbenih obveznosti (če pride do tega)
Kontakt
Za vprašanja glede zasebnosti:
📧 kontakt: info@brlog.org