Ko ni pomembno, kaj nastane: zakaj ustvarjanje dobro dene našemu duševnemu zdravju
Ne zato, ker ste potrebovali novo dekoracijo za dnevno sobo. Ne zato, ker je bilo treba z otrokom nekaj izdelati za šolo. In predvsem ne zato, ker bi morali biti v tem dobri.
Kdaj ste nazadnje nekaj ustvarjali samo zato, ker vam je bilo prijetno?
Morda ste med kuhanjem na ves glas peli. Nekaj čečkali po robu zvezka. Se ob glasbi zavrteli po kuhinji. Pisali misli, ki jih ne bo nikoli nihče prebral. Z rokami oblikovali glino ali se za nekaj minut izgubili med barvami.
Tudi to je ustvarjanje.
In pravzaprav je zanimivo, kako hitro odrasli nanj pozabimo. Otrokom se zdi povsem naravno, da rišejo, plešejo, pojejo, sestavljajo zgodbe in iz nič ustvarjajo svoje svetove. Odrasli pa ustvarjalnost pogosto počasi pospravimo v predal z napisom: »Nisem ravno umetniški tip.«
Ampak za ustvarjanje nam ni treba biti umetniki.
Ko zmanjka besed
Veliko stvari, ki jih doživljamo, znamo povedati. Nekaterih pa ne.
Včasih niti sami ne vemo natančno, kaj nas teži. Vemo samo, da je vsega preveč. Da smo napeti. Utrujeni. Nemirni. Da potrebujemo nekaj časa zase ali pa preprosto prostor, kjer nam ni treba ničesar razlagati.
Ustvarjalni proces nam lahko ponudi prav tak prostor.
Čustev nam namreč ni treba vedno izraziti samo z besedami. Likovno ustvarjanje, glasba, gib, ples, pisanje in druge umetniške dejavnosti ponujajo tudi neverbalne načine izražanja in raziskovanja lastnega doživljanja.
Da povezava med umetnostjo, zdravjem in dobrim počutjem ni samo prijetna ideja, kaže tudi vse več raziskav. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2019 objavila obsežen pregled področja umetnosti in zdravja, v katerega je bilo zajetih več kot 3.000 raziskav. Avtorji ugotavljajo, da lahko vključevanje v umetniške dejavnosti igra vlogo pri promociji zdravja in dobrega počutja ter pri preventivi in obravnavi različnih zdravstvenih težav skozi različna življenjska obdobja.
Pri tem umetnost ni omejena samo na risanje in slikanje. Raziskovalci so obravnavali tudi glasbo, ples, gledališče, literaturo in druge oblike kulturnega ter ustvarjalnega udejstvovanja.
Včasih je lahko dovolj že 45 minut ustvarjanja
Zanimiva je tudi raziskava Girije Kaimal, Kendre Ray in Juana Muniza, objavljena leta 2016 v strokovni reviji Art Therapy.
V raziskavi je sodelovalo 39 odraslih, ki so 45 minut ustvarjali z različnimi likovnimi materiali. Raziskovalci so jim pred ustvarjanjem in po njem izmerili raven kortizola, hormona, ki je povezan tudi z odzivom telesa na stres.
Po ustvarjanju so pri udeležencih ugotovili statistično značilno znižanje ravni kortizola. Udeleženci so svojo izkušnjo med drugim opisovali kot sproščujočo in prijetno. Raziskava je bila majhna in sama po sebi seveda ne dokazuje, da bo 45 minut risanja pri vsakem človeku zmanjšalo stres. Je pa zanimiv košček širše slike raziskovanja vpliva ustvarjalnih dejavnosti na naše počutje.
In še nekaj je pri tej raziskavi posebej simpatično: za sodelovanje ni bilo treba biti umetnik.
Ni pomembno, ali je lepo
Pri ustvarjanju smo odrasli pogosto precej strogi do sebe.
»Ne znam risati.«
»Nimam posluha.«
»Jaz pa res nisem za ples.«
»Kaj naj sploh napišem?«
In tako se lahko nekaj, kar bi moralo biti sproščujoče, hitro spremeni v še eno področje, kjer ocenjujemo sami sebe.
Kaj pa, če končni izdelek sploh ni pomemben?
Če rišemo, slike ni treba obesiti na steno. Če pišemo, zapisa ni treba nikomur pokazati. Če plešemo, ni pomembno, ali poznamo en sam plesni korak. In če pojemo, občinstvo res ni potrebno.
Ko ustvarjanje odmaknemo od pričakovanj in ocenjevanja, lahko postane nekaj povsem drugega: čas, v katerem smo lahko radovedni, igrivi in prisotni v tem, kar počnemo.
Prav to je tudi eno glavnih izhodišč Brlogove ustvarjalnice – krepitev duševnega zdravja skozi umetniške procese. V ospredju ni vprašanje, kaj bomo naredili, ampak kaj bomo med ustvarjanjem doživeli.
Ustvarjalnost kot eden od načinov skrbi zase
Raziskovanje tega področja se v zadnjih letih še krepi. Sistematični pregled raziskav, objavljen leta 2026 v reviji Frontiers in Public Health, je na primer proučeval programe Arts on Prescription, pri katerih se odrasle vključuje v skupnostne umetniške dejavnosti z namenom podpore dobremu počutju in duševnemu zdravju.
V vseh osmih raziskavah, ki so jih avtorji vključili v pregled, so po sodelovanju v programih poročali o izboljšanju dobrega počutja. Pri rezultatih glede depresije in anksioznosti pa avtorji opozarjajo, da je dokazov za zdaj manj in da potrebujemo kakovostnejše nadaljnje raziskave.
Tudi to je pomembno povedati.
Ustvarjalnost ni čudežno zdravilo in ustvarjalna delavnica ni nadomestilo za strokovno pomoč, kadar jo posameznik potrebuje. Lahko pa je eden od načinov preventivne skrbi za dobro počutje, prostor za izražanje, povezovanje z drugimi in čas, ki ga namenimo sebi.
Tudi WHO je leta 2025 področje kulture, umetnosti in športa vključila v svoja priporočila za širše spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja.
Morda zato pri skrbi za duševno zdravje ni treba vedno iskati samo velikih sprememb. Včasih lahko začnemo tudi z dvajsetimi minutami, nekaj barvami in prostorom, kjer od nas nihče ne pričakuje popolnosti.
Poskusite danes malo drugače
Če imate doma papir in svinčnik, imate pravzaprav že dovolj.
Namesto vprašanja »Kaj naj narišem?« si lahko zastavite drugačno:
Če bi bilo moje današnje počutje barva, katera bi bila?
Izberite jo in začnite. Brez načrta.
Lahko naredite eno črto. Lahko zapolnite ves list. Lahko dodate drugo barvo. Lahko po dveh minutah ugotovite, da vam gre vse skupaj na živce in list zmečkate.
Tudi to šteje.
Morda boste naslednjič namesto barv izbrali glasbo. Ali napisali pet stavkov, ki vam trenutno hodijo po glavi. Morda boste nekaj ustvarili skupaj z otrokom in se prvič zavestno uprli želji, da bi mu pokazali, kako bi bilo nekaj »prav« narisano.
Ni pravilnega izdelka.
Ker tokrat izdelek sploh ni cilj.
Brlogova ustvarjalnica
Prav iz te ideje nastaja Brlogova ustvarjalnica – krepitev duševnega zdravja skozi umetniške procese, v kateri bomo skozi leto raziskovali različne načine ustvarjalnega izražanja.
Srečevali se bomo z likovnim ustvarjanjem, gibanjem in plesom, glasbo, kreativnim pisanjem, gledališčem in drugimi oblikami ustvarjanja. Vključeni bodo otroci, mladostniki, odrasli, starši z otroki ter stari starši z vnuki.
Ne bomo iskali najboljšega umetnika.
Ne bomo ocenjevali izdelkov.
In prav nič hudega ne bo, če kdo pride z besedami: »Ampak jaz res ne znam risati.«
Mogoče bomo skupaj ugotovili, da to sploh ni pomembno.
Ker včasih ustvarjamo zato, da nekaj nastane.
Včasih pa preprosto zato, ker medtem nekaj dobrega naredimo zase.
Viri in nadaljnje branje
Fancourt, D. & Finn, S. (2019).What is the evidence on the role of the arts in improving health and well-being? A scoping review. World Health Organization, Regional Office for Europe.
Kaimal, G., Ray, K. & Muniz, J. (2016).Reduction of Cortisol Levels and Participants’ Responses Following Art Making. Art Therapy, 33(2), 74–80.
Sá, É. F. in sod. (2026).Arts on prescription for wellbeing in adults: systematic review. Frontiers in Public Health, 14.
World Health Organization (2025).Guidance on policy and strategic actions for mental health and the culture, arts and sport sector.
Upravljavec spletne strani je odgovoren za obdelavo osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo (GDPR).
Komentarji
Ko obiskovalci pustijo komentar na spletni strani, zbiramo podatke, prikazane v obrazcu za komentar, ter tudi IP naslov obiskovalca in niz uporabniškega agenta brskalnika za pomoč pri zaznavanju neželene pošte.
Anonimiziran niz (hash), ustvarjen iz vašega e-poštnega naslova, se lahko posreduje storitvi Gravatar, da preverimo, ali jo uporabljate. Po potrditvi komentarja je vaša profilna slika javno vidna v kontekstu komentarja.
Mediji
Če nalagate slike na spletno stran, se izogibajte nalaganju slik, ki vsebujejo podatke o lokaciji (EXIF GPS). Obiskovalci lahko te podatke prenesejo in izluščijo iz slik.
Piškotki (Cookies)
Kaj so piškotki
Piškotki so majhne datoteke, ki se shranijo na vašo napravo ob obisku spletne strani.
Katere piškotke uporabljamo
Nujni piškotki
Omogočajo osnovno delovanje strani (prijava, varnost, navigacija)
Funkcionalni piškotki
Zapomnijo si vaše nastavitve (npr. jezik, obrazci)
Analitični piškotki (s soglasjem)
Pomagajo razumeti uporabo strani (npr. obisk, vedenje uporabnikov)
Marketinški piškotki (s soglasjem)
Uporabljajo se za prikaz relevantnih oglasov
Upravljanje piškotkov
Ob prvem obisku spletne strani vam prikažemo pasico za soglasje, kjer lahko:
sprejmete vse piškotke
zavrnete nenujne piškotke
izberete posamezne kategorije
Svoje nastavitve lahko kadarkoli spremenite.
Konkretni primeri
Če pustite komentar, lahko shranimo vaše ime, e-pošto in spletno stran v piškotke (1 leto)
Ob obisku prijavne strani se nastavi začasni piškotek
Prijavni piškotki trajajo 2 dni (ali 2 tedna z “Zapomni si me”)
Piškotki nastavitev zaslona trajajo 1 leto
Vdelana vsebina iz drugih spletnih strani
Članki lahko vsebujejo vdelano vsebino (videi, slike, članki ipd.).
Te zunanje strani se obnašajo, kot da ste jih obiskali neposredno, kar pomeni:
lahko zbirajo podatke o vas
uporabljajo piškotke
sledijo vašemu vedenju
S kom delimo vaše podatke
Vaših osebnih podatkov ne prodajamo.
V določenih primerih se podatki lahko delijo z:
ponudniki gostovanja
sistemi za zaščito pred spamom
analitičnimi orodji (če podate soglasje)
Če zahtevate ponastavitev gesla, se vaš IP naslov vključi v e-pošto za ponastavitev.
Kako dolgo hranimo vaše podatke
Komentarji in njihovi metapodatki se hranijo neomejeno
Podatki uporabniških računov se hranijo do izbrisa računa
Vaše pravice
V skladu z GDPR imate pravico do:
dostopa do svojih podatkov
popravka podatkov
izbrisa (“pravica do pozabe”)
omejitve obdelave
prenosljivosti podatkov
ugovora obdelavi
Za uveljavljanje pravic nas kontaktirajte.
Kam se pošiljajo vaši podatki
Komentarji obiskovalcev se lahko preverjajo preko avtomatiziranih sistemov za zaznavanje neželene pošte.
Pravna podlaga za obdelavo
Vaše podatke obdelujemo na podlagi:
vašega soglasja (piškotki, marketing)
zakonitega interesa (varnost, delovanje strani)
izpolnjevanja pogodbenih obveznosti (če pride do tega)
Kontakt
Za vprašanja glede zasebnosti:
📧 kontakt: info@brlog.org