Ustvarjanje nas povezuje: zakaj so odnosi pomembni tudi za naše duševno zdravje
Ko govorimo o duševnem zdravju, pogosto govorimo o posamezniku.
Kako se počutim? Kako obvladujem stres? Kako poskrbim zase? Kaj lahko naredim, ko mi je težko?
Vsa ta vprašanja so pomembna.
Ampak človek ne živi sam.
Živimo v družinah, med prijatelji, sodelavci, sosedi in ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo. Potrebujemo trenutke zase, potrebujemo pa tudi občutek, da nekam pripadamo. Da imamo ob sebi ljudi. Da smo lahko del nečesa.
Zato skrb za duševno zdravje ni vedno samo vprašanje »Kaj lahko naredim zase?«
Včasih je pravo vprašanje tudi:
»Kaj lahko naredimo skupaj?«
Včasih je lažje ustvarjati skupaj kot govoriti skupaj
Predstavljajte si skupino ljudi, ki se med seboj ne poznajo.
Postavimo jih v prostor in rečemo:
»Zdaj pa se pogovarjajte in povežite.«
Verjetno bo prvih nekaj minut precej zanimivih.
Kaj pa, če na sredino mize položimo velik papir, barve, čopiče in material?
Ali če skupaj zapojemo?
Nekaj izdelujemo iz gline?
Pišemo zgodbo?
Se gibamo ob glasbi?
Nenadoma ni več treba iskati popolnega začetka pogovora. Nekaj že počnemo skupaj.
In prav skupna dejavnost lahko postane razlog, da se začnemo pogovarjati, smejati, opazovati drug drugega, si pomagati in se počasi spoznavati.
Raziskave participativnih umetniških dejavnosti kažejo prav na pomen tega socialnega dela ustvarjanja. Sistematični pregled O’Donnella in sodelavcev je vključil 32 raziskav in 1.058 odraslih udeležencev. Med načini, preko katerih so udeleženci doživljali koristi skupinskih umetniških dejavnosti za duševno zdravje in dobro počutje, so raziskovalci izpostavili prav večjo povezanost z drugimi, poleg čustvenega uravnavanja, osmišljanja izkušenj ter osebne rasti. (PubMed)
Umetnost je torej lahko nekaj, kar počnemo sami.
Lahko pa postane tudi razlog, da pridemo skupaj.
»Jaz sem pa mislil, da samo jaz ne znam.«
Skupinsko ustvarjanje ima še eno zanimivo lastnost.
Hitro pokaže, kako različni smo.
Nekdo brez premisleka vzame čopič in začne. Drugi deset minut gleda prazen papir.
Nekdo poje na ves glas.
Drugi se skrije nekam v zadnjo vrsto.
Nekdo potrebuje natančna navodila, drugi naredi nekaj popolnoma po svoje.
In pravzaprav je vse to dovoljeno.
V skupnem ustvarjalnem prostoru lahko počasi nastane občutek, da nam ni treba biti enaki, da bi bili skupaj.
Kvalitativni sistematični pregled raziskav o participativni umetnosti in dobrem počutju je pokazal, da se pri skupnih umetniških dejavnostih pogosto pojavljata dve vrsti povezovanja: povezovanje z ljudmi, s katerimi imamo nekaj skupnega, ter ustvarjanje mostov med ljudmi iz različnih okolij in družbenih skupin. Pomembni so bili skupni interesi, skupne izkušnje, socialna interakcija in dostop do prostorov, kjer se ljudje lahko srečujejo. (Tandfonline)
In ravno ta drugi del se nam zdi še posebej zanimiv.
Kaj se zgodi, ko za isto mizo posedemo ljudi, ki se sicer morda sploh ne bi srečali?
Ko skupaj ustvarjata otrok in dedek
Otrok in starejši človek živita precej različni življenji.
Eden šele odkriva svet.
Drugi ima za seboj desetletja izkušenj.
Eden bi nekaj naredil takoj.
Drugi bi mogoče najprej prebral navodila.
Eden pozna pesmi, za katere drugi še nikoli ni slišal. Drugi zna zgodbe, ki jih prvi še nikoli ni slišal.
In potem jima damo en velik kos papirja.
Kaj bosta naredila?
Prav medgeneracijsko povezovanje je eden pomembnih delov Brlogove ustvarjalnice.
Ne želimo, da starejši samo učijo mlajše.
In ne želimo, da mlajši samo »popestrijo dan« starejšim.
Želimo prostor, v katerem lahko obe generaciji nekaj prispevata in obe nekaj dobita.
Raziskave medgeneracijskih programov kažejo spodbudne rezultate, čeprav učinki niso pri vseh programih in vseh udeležencih enaki. Sistematični pregled programov, ki so povezovali šoloobvezne otroke in ljudi, starejše od 60 let, je med drugim našel pozitivne spremembe pri odnosih, vedenju, samozavesti in kompetencah otrok ter pri nekaterih vidikih duševnega in telesnega zdravja ter kakovosti življenja starejših. Avtorji pa opozarjajo, da koristi niso avtomatične in da je pomembno tudi, kako je medgeneracijski program zasnovan in kako smiselna je skupna dejavnost za udeležence. (PubMed)
Širši sistematični pregled 44 raziskav medgeneracijskega povezovanja starejših odraslih je prav tako pokazal pozitivne rezultate pri delu raziskav, zlasti na področju socialnih in zdravstvenih izidov, hkrati pa poudaril potrebo po kakovostnejših raziskavah. (PubMed)
Torej ni dovolj samo to, da v isti prostor pripeljemo dve generaciji.
Pomembno je, kaj jima omogočimo, da skupaj doživita.
Ni treba, da smo najboljši prijatelji
Ko govorimo o povezanosti, lahko hitro ustvarimo nekoliko idealizirano predstavo.
Kot da mora skupinska ustvarjalna delavnica pomeniti, da bomo vsi postali prijatelji.
Ni treba.
Morda se bomo samo nasmehnili človeku poleg sebe.
Morda bomo nekoga prosili, naj nam poda zeleno barvo.
Morda bomo ugotovili, da imamo radi isto glasbo.
Morda bo otrok prvič slišal zgodbo svoje babice iz časa, ko je bila stara toliko kot on.
Morda se bo nekdo, ki je prišel sam, po eni uri počutil malo bolj kot del skupine.
Tudi to so odnosi.
Sistematični pregled skupnostnih umetniških skupin na področju duševnega zdravja je pokazal, da je bila prav povezanost eden najpogosteje prepoznanih elementov izkušenj udeležencev. Udeleženci so skupnostne prostore opisovali kot dostopne in vključujoče, skupni umetniški interesi pa so lahko spodbujali povezovanje, medsebojno podporo in občutek pripadnosti. (PubMed)
Tudi mladim je pomembno, da nekam pripadajo
Povezovanje skozi ustvarjanje ni pomembno samo za odrasle in starejše.
Sistematični pregled participativnih umetniških programov za otroke in mlade med 4. in 25. letom je vključil 22 raziskav. Med pomembnimi mehanizmi, ki so jih raziskovalci prepoznali, je bilo prav vzpostavljanje odnosov in občutka skupnosti med mladimi. V raziskavah so se pojavljali občutek varnega prostora, nova prijateljstva, timski duh in socialna povezanost. (PubMed)
To je pomembno tudi zato, ker v Brlogovi ustvarjalnici ustvarjalnosti ne razumemo samo kot individualne dejavnosti.
Otrok lahko riše zase.
Mladostnik lahko piše zase.
Odrasel lahko posluša glasbo zase.
Včasih pa je dragoceno tudi, da nekaj naredimo drug ob drugem.
Kaj pa lahko naredimo doma?
Za medgeneracijsko ustvarjanje ne potrebujemo posebne delavnice.
Naslednjič, ko pridejo na obisk stari starši, lahko namesto običajnega:
»No, povej babici, kaj ste delali v šoli,«
poskusimo nekaj drugega.
Na mizo položimo velik list papirja in vsak nariše nekaj iz svojega otroštva.
Otrok nariše svojo najljubšo igro.
Mama svojo.
Dedek svojo.
Potem se pogovarjamo.
Kje ste se igrali?
Kaj ste potrebovali?
S kom ste se igrali?
Kaj ste naredili, ko vam je bilo dolgčas?
Morda bo nastala risba.
Morda pogovor.
Morda oboje.
Lahko pa naredimo družinski playlist, skupaj napišemo čisto izmišljeno zgodbo, izdelamo nekaj iz gline ali pustimo otroku, da babico nauči svojega plesa, babica pa njega pesmi, ki jo je pela kot otrok.
Ni treba, da ima dejavnost velik cilj.
Skupno ustvarjanje je lahko cilj samo po sebi.
Od »jaz« do »mi«
Prav zato Brlogova ustvarjalnica ni zasnovana samo kot niz delavnic za posamezne starostne skupine.
Skozi leto bomo ustvarjali z otroki, mladostniki in odraslimi. Posebno srečanje bomo namenili staršem in otrokom, drugo starim staršem in vnukom.
Na koncu pa želimo vse te poti pripeljati na isto mesto.
Na mini festival ustvarjalnosti in duševnega zdravja, kjer se bodo srečali udeleženci različnih generacij, prostovoljci in širša lokalna skupnost.
Ne zato, da bomo razglasili najlepšo sliko.
Ne zato, da bomo iskali najboljši nastop.
Ampak zato, da bomo pogledali, kaj lahko nastane, ko ljudem ponudimo prostor, material, čas in možnost, da nekaj naredijo skupaj.
Ker duševno zdravje ni samo zgodba posameznika.
Je tudi zgodba odnosov, ki jih gradimo.
Prostorov, v katerih se počutimo sprejete.
Ljudi, ob katerih smo lahko to, kar smo.
In skupnosti, v kateri vemo, da nekam pripadamo.
Morda lahko včasih prvi korak do tega naredimo tudi s čopičem v roki.
Viri in nadaljnje branje
O’Donnell, S., Lohan, M., Oliffe, J. L., Grant, D. & Galway, K. (2022).The acceptability, effectiveness and gender responsiveness of participatory arts interventions in promoting mental health and wellbeing: a systematic review. Arts & Health, 14(2), 186–203.
Daykin, N., Mansfield, L., Meads, C. in sod. (2021).The role of social capital in participatory arts for wellbeing: findings from a qualitative systematic review. Arts & Health, 13(2), 134–157.
Goodman-Casanova, J. M., Guzman-Parra, J., Mayoral-Cleries, F. & Cuesta-Lozano, D. (2024).Community-based art groups in mental health recovery: A systematic review and narrative synthesis. Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 31(2), 158–173.
Gualano, M. R. in sod. (2018).Intergenerational programs: What can school-age children and older people expect from them? A systematic review. European Journal of Ageing, 15, 363–376.
Krzeczkowska, A., Spalding, D. M., McGeown, W. J., Gow, A. J., Carlson, M. C. & Nicholls, L. A. B. (2021).A systematic review of the impacts of intergenerational engagement on older adults’ cognitive, social, and health outcomes.Ageing Research Reviews, 71, 101400.
Williams, E. in sod. (2023).Practitioner Review: Effectiveness and mechanisms of change in participatory arts-based programmes for promoting youth mental health and well-being: a systematic review. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 64(12), 1735–1764.
Upravljavec spletne strani je odgovoren za obdelavo osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo (GDPR).
Komentarji
Ko obiskovalci pustijo komentar na spletni strani, zbiramo podatke, prikazane v obrazcu za komentar, ter tudi IP naslov obiskovalca in niz uporabniškega agenta brskalnika za pomoč pri zaznavanju neželene pošte.
Anonimiziran niz (hash), ustvarjen iz vašega e-poštnega naslova, se lahko posreduje storitvi Gravatar, da preverimo, ali jo uporabljate. Po potrditvi komentarja je vaša profilna slika javno vidna v kontekstu komentarja.
Mediji
Če nalagate slike na spletno stran, se izogibajte nalaganju slik, ki vsebujejo podatke o lokaciji (EXIF GPS). Obiskovalci lahko te podatke prenesejo in izluščijo iz slik.
Piškotki (Cookies)
Kaj so piškotki
Piškotki so majhne datoteke, ki se shranijo na vašo napravo ob obisku spletne strani.
Katere piškotke uporabljamo
Nujni piškotki
Omogočajo osnovno delovanje strani (prijava, varnost, navigacija)
Funkcionalni piškotki
Zapomnijo si vaše nastavitve (npr. jezik, obrazci)
Analitični piškotki (s soglasjem)
Pomagajo razumeti uporabo strani (npr. obisk, vedenje uporabnikov)
Marketinški piškotki (s soglasjem)
Uporabljajo se za prikaz relevantnih oglasov
Upravljanje piškotkov
Ob prvem obisku spletne strani vam prikažemo pasico za soglasje, kjer lahko:
sprejmete vse piškotke
zavrnete nenujne piškotke
izberete posamezne kategorije
Svoje nastavitve lahko kadarkoli spremenite.
Konkretni primeri
Če pustite komentar, lahko shranimo vaše ime, e-pošto in spletno stran v piškotke (1 leto)
Ob obisku prijavne strani se nastavi začasni piškotek
Prijavni piškotki trajajo 2 dni (ali 2 tedna z “Zapomni si me”)
Piškotki nastavitev zaslona trajajo 1 leto
Vdelana vsebina iz drugih spletnih strani
Članki lahko vsebujejo vdelano vsebino (videi, slike, članki ipd.).
Te zunanje strani se obnašajo, kot da ste jih obiskali neposredno, kar pomeni:
lahko zbirajo podatke o vas
uporabljajo piškotke
sledijo vašemu vedenju
S kom delimo vaše podatke
Vaših osebnih podatkov ne prodajamo.
V določenih primerih se podatki lahko delijo z:
ponudniki gostovanja
sistemi za zaščito pred spamom
analitičnimi orodji (če podate soglasje)
Če zahtevate ponastavitev gesla, se vaš IP naslov vključi v e-pošto za ponastavitev.
Kako dolgo hranimo vaše podatke
Komentarji in njihovi metapodatki se hranijo neomejeno
Podatki uporabniških računov se hranijo do izbrisa računa
Vaše pravice
V skladu z GDPR imate pravico do:
dostopa do svojih podatkov
popravka podatkov
izbrisa (“pravica do pozabe”)
omejitve obdelave
prenosljivosti podatkov
ugovora obdelavi
Za uveljavljanje pravic nas kontaktirajte.
Kam se pošiljajo vaši podatki
Komentarji obiskovalcev se lahko preverjajo preko avtomatiziranih sistemov za zaznavanje neželene pošte.
Pravna podlaga za obdelavo
Vaše podatke obdelujemo na podlagi:
vašega soglasja (piškotki, marketing)
zakonitega interesa (varnost, delovanje strani)
izpolnjevanja pogodbenih obveznosti (če pride do tega)
Kontakt
Za vprašanja glede zasebnosti:
📧 kontakt: info@brlog.org