Kako otroku pomagati najti svoje mesto med vrstniki
Teden otroka je lepa priložnost, da se ustavimo in pogledamo, kaj otroci zares potrebujejo. Za otroka je konec koncev najbolj pomembno, ali ima med vrstniki svoje mesto: s kom se igra, kdo ga pokliče zraven, kam pripada. Zato ga tako zaboli, ko ga ne vključijo v igro.
Stvari ne moremo urediti namesto njega. Lahko pa smo odrasli tisti, ki ga slišimo, in mu pomagamo do nekaj preprostih veščin.
Najprej poslušamo.
Ko otrok izrazi svojo stisko, se ne mudimo k nasvetom. Ustavimo se in s svojimi besedami ponovimo, kar smo slišali, občutek, ki ga zaznamo pri otroku poimenujemo. Nato z enim ali dvema vprašanjema preverimo, ali gre za slab dan ali za vzorec, ki se ponavlja.
Kaj lahko rečemo:
| Raje | Namesto |
| »To te je res prizadelo.« | »Saj ni tako hudo.« |
| »Kaj si si želel, da bi se zgodilo?« | »Zakaj pa nisi šel do njih?« |
| »S kom se najlažje igraš?« | »Saj imaš veliko prijateljev.« |
| »S tabo ni nič narobe. V že začeto igro se je včasih težko vključiti.« | »Oni so zlobni, ne ukvarjaj se z njimi.« |
Izogibajmo se etiketam, kot sta »zlobni otroci« ali »sramežljiv«, saj otroku zapirajo pot nazaj v skupino.
Kaj lahko vadimo doma
- Vstopanje v igro. Namesto »Se lahko igram?« naj otrok najprej opazuje in se pridruži z dejanjem, ki ustreza igri »Pripeljem še en tovornjak”. Vadite z igračami.
- Igra vlog z zavrnitvijo. Zaigrajte »Ne, ne smeš zraven« in skupaj poiščite miren odgovor, na primer »V redu, bom poiskal kakšno drugo igro.«
- Alternativa Naštejte tri stvari, ki jih lahko naredi, ko ga ne sprejmejo.
- Prijateljstvo ena na ena. Povabite enega vrstnika domov; en zanesljiv prijatelj pogosto spremeni vse.
Vaje naj bodo kratke in igrive.
Povežite se z vrtcem ali šolo
Vzgojiteljica ali učiteljica vidi, kaj se dogaja med odmori. Vprašajte, kaj opaža, s kom se otrok dobro ujame in kako lahko skupaj spodbudite sodelovanje. Na druge otroke ali njihove starše se na igrišču raje ne obračajte neposredno.
Kdaj poiščemo pomoč
Pomoč poiščemo, ko izključenost traja več tednov ali začne vplivati na otrokov vsakdan, na primer ko:
- noče v vrtec ali šolo, ga boli trebuh ali glava,
- se mu spremenijo spanje, apetit ali razpoloženje,
- o sebi govori zelo negativno,
- izključevanje prehaja v zbadanje, poniževanje ali nasilje.
Prvi korak je šolska ali vrtčevska svetovalna služba. Naprej lahko pomagajo izbrani pediater, otroški ali družinski psihoterapevt in TOM telefon (116 111). Pri nasilju šolo obvestite takoj.
Za konec
Ne moremo preprečiti, da bi otroka kdaj kdo zavrnil, lahko pa poskrbimo, da ga zavrnitev ne definira. Opazimo majhne korake, en nov prijatelj, en odmor, ko je bil zraven, in jih skupaj z njim praznujmo.
Prispevek pripravila: mag. Aneta Curavič Njegomirović, vodja Brlgoove svetovalnice
svetovalnica@brlog.org
